Šest razlogov, zakaj nihče ne bi smel sprejeti tako imenovane delovne različice definicije antisemitizma centra “EUMC” in zveze IHRA

Šest razlogov, zakaj nihče ne bi smel sprejeti tako imenovane delovne različice definicije antisemitizma centra “EUMC” in zveze IHRA

Smernice za oblikovanje politik kot priloga k osnovnim informacijam o delovni različici definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA)

Evropska koordinacija odborov in združenj za Palestino1 in Svobodni govor o Izraelu2, december 2017

Antisemitizem običajno razumemo v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije kot rasizem ali rasno diskriminacijo, usmerjeno proti posameznikom ali skupini oseb na podlagi njihove judovske vere, judovskega izvora ali identitete.

V zadnjem času pa vlade, politične stranke, javne in zasebne institucije dobivajo priporočila, da sprejmejo t. i. “nove in univerzalne delovne različice definicije antisemitizma”, ki imajo eno skupno točko: vse določajo, da so tarča antisemitizma lahko ne le judje, ampak tudi država Izrael.

Te “delovne različice definicije” vsebujejo skoraj identičen jezik in se izmenično promovirajo kot uradne definicije Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije pri EU (EUMC) ali Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA). V ZDA se podoben dokument predstavlja kot “delovna definicija antisemitizma zunanjega ministrstva ZDA

Nihče ne bi smel sprejeti nobene od teh “delovnih različic definicij”, ker:

  1. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je definicijo antisemitizma, ki jo uveljavljajo te “delovne različice definicije”, že zavrnila kot neveljavno. EU pa ni sprejela ne t. i. “delovne različice definicije centra EUMC” ne tiste od zveze IHRA. Nihče ni pravno obvezan, da sprejme katerokoli od teh definicij.

Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije pri EU (EUMC) ni nikoli sprejel t. i. “delovne različice definicije centra EUMC”. Omenjeni center so leta 2007 zaprli in ga nadomestili z Agencijo EU za temeljne pravice (FRA). Slednja je leta 2013 s svoje spletne strani umaknila dokument z naslovom “Delovna različica definicije antisemitizma centra EUMC”. Agencija je pojasnila, da te definicije ni nikoli imela za veljavno definicijo antisemitizma in da so dokument umaknili v postopku umikanja neuradnih dokumentov.

Kljub temu se “delovna različica definicije centra EUMC” še vedno predstavlja, kot da bi bila uradni dokument EU. Od leta 2016 pa se isto besedilo promovira kot “delovna različica definicije antisemitizma zveze IHRA”. Nihče ni zavezan k temu, da sprejme katerokoli od teh definicij, ki ju je Agencija EU za temeljne pravice že zavrnila. Definiciji nimata nobenega pravnega učinka.

  1. Niti Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA) še ni sprejela t. i. “delovne različice definicije antisemitizma”.

IHRA je medvladna organizacija za razširjanje informacij o holokavstu. Ustanovljena je bila leta 1998. Trenutno jo sestavlja 31 držav članic in ima stalni sedež v Berlinu.

Na svoji spletni strani je v izjavi za medije objavila informacijo, da je plenarno zasedanje držav članic v Bukarešti maja 2016 sprejelo “pravno nezavezujočo delovno različico definicije antisemitizma”

Vsebina izjave za medije je identična jeziku iz dokumenta, ki se napačno imenuje “delovna različica definicije antisemitizma centra EUMC”. Celotno izjavo za medije so javno citirali, vključno z vlado Združenega kraljestva in Evropskim parlamentom, kot definicijo antisemitizma zveze IHRA, kar ni točno.

Kot odgovor na poizvedovanja so iz berlinske pisarne zveze IHRA pojasnili, da delovno različico definicije antisemitizma, ki jo je zveza IHRA sprejela na sestanku maja 2016, sestavlja 40 besed v tretjem razdelku izjave za medije. Za več podrobnosti glej ta dokument. Če smo natančni in jasni: Delovna definicija, ki so jo države članice zaveze IHRA uradno sprejele, ni celotna izjava za medije, ampak le dve povedi (ki sta v izjavi za javnost v okvirju).

Preostanek izjave za medije ponavlja smernice in ‘ponazoritvene primere’ iz definicije centra EUMC. Večina njih kot prima facie primere antisemitizma določa paleto kritik Izraela. V izogib vseh nejasnosti: zveza IHRA ni sprejela omenjenih smernic in primerov. Upoštevanje celotnega skupka (uradna definicija skupaj s smernicami in primeri) kot “definicije Mednarodne zveze za spomin na holokavst” je nedvoumno prispevalo k očitni avtoriteti in čustveni moči definicije, vendar zdaj vemo, da ji pripisovanje teh značilnosti ne pritiče.

  1. Definicija zveze IHRA je tako nejasna in neopredeljena, da je v boju proti antisemitizmu neuporabna.

Ubeseditev definicije, ki jo je sprejela zveza IHRA, je:

»Antisemizitem je določeno pojmovanje Judov, ki se lahko kaže kot sovraštvo do Judov. Besedni in dejanski pojavi antisemitizma so usmerjeni proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovi lastnini, ustanovam judovske skupnosti in verskim objektom.« [poudarek dodan]

Ti dve povedi in teh štirideset besed je prežetih s precej neprimerno in nepotrebno nejasnostjo, ki meji na nerazumljivost – nanjo kažejo poudarjene besede in besedne zveze v definiciji. Kaj je to določeno pojmovanje? Zakaj razlaga tega ni napisana v jasnem jeziku? Če se antisemitizem lahko – a ne nujno – izraža kot sovraštvo do judov, v katerih drugih oblikah se potem še izraža? Pod kakšnimi pogoji in zakaj bi bila antisemitska dejanja usmerjena tudi proti nejudovskim posameznikom in njihovi lastnini in kdo so ti posamezniki?

Menimo, (glejte 4. točko v nadaljevanju) da je nejasna in nerazumljiva ubeseditev lahko samo namerna. Za prepoznavanje antisemitskih dejanj ali izjav je neuporabna. Vseeno odpira očitno potrebo po tem, da definiciji doda interpretativno razlago, torej možnost uvajanja pojmov, ki bi sicer ostali nepovezani z razumevanjem antisemitizma.

Ponazoritveni primeri, ki krožijo z delovno različico definicije zveze IHRA, nakazujejo možnost, da je antisemitizem lahko usmerjen ne le proti judom, temveč tudi proti državi Izrael in njenim podpornikom. Ta interpretacija pa kaže, da ima sicer nejasna definicija zveze IHRA smisel. Toda pojasnilo, ki ga je ponudila zveza IHRA, razkriva, da ti primeri in razširjena interpretacija antisemitizma niso bili sprejeti na plenarnem zasedanju zveze IHRA.

  1. Vsi dokumenti o “delovni različici definicije”s “primeri” nakazujejo na to, da je antisemitizem lahko usmerjen ne le proti judom, temveč tudi proti državi Izrael (“judovski kolektiviteti”) in njenim podpornikom. Toda zveza IHRA teh primerov in razširjene interpretacije antisemitizma ni niti potrdila niti nimajo ti kakršne koli podlage v mednarodnem pravu.

Tako v t. i. “delovni različici definicije centra EUMC” kot tudi v sporočilu za medije zveze IHRA so navedeni zelo podobni primeri, s katerimi ponazarjajo, kako se lahko antisemitizem odraža kot sovraštvo do države Izrael. Pojasnilo zveze IHRA zdaj razkriva, da njene članice teh primerov niso nikoli sprejele na plenarnem zasedanju zveze. Toda bili so splošno sprejeti in obravnavani, kot da so del “delovne različice definicije antisemitizma zveze IHRA”.

Te ponazoritve na začetku določajo, da je “država Izrael, ki jo razumejo kot judovsko kolektiviteto,” lahko tarča antisemitizma. Sledi seznam primerov domnevnih antisemitskih napadov na državo Izrael, ki med drugim vključujejo “odrekanje pravice do samoodločbe judovskemu ljudstvu npr. s trditvami, da je obstoj države Izrael rasističen podvig”, ali z “uporabo dvojnih meril, ker se od države Izrael terja ravnanje, ki se ne zahteva od nobenega drugega demokratičnega naroda”.

Izjava, da moramo na državo Izrael gledati kot na “judovsko kolektiviteto”, služi kot podkrepitev teh ‘ponazoritev’. Izjava dejansko odraža diskriminatorne zakone v Izraelu in sionistično ideologijo, ki Izrael opredeljujejo kot državo “judovskega naroda”, državo, ki vključuje in predstavlja jude tako v Izraelu kot po svetu, in izključuje palestinski del svojih prebivalcev – državljanov in beguncev.

Toda po javnem mednarodnem pravu Izrael, tako kot vse druge države, predstavlja vse svoje državljane in ne “judovske kolektivitete”. Izrael mnogih judov po svetu dejansko ne predstavlja – tega si niti ne želijo. Poleg tega je Izrael po javnem mednarodnem pravu obvezan k prepovedi rasne diskriminacije ter spoštovanju in varstvu človekovih pravic vseh svojih prebivalcev. Med te temeljne pravice sodijo pravica do vrnitve, lastninska pravica in pravica do enakosti palestinskih beguncev in državljanov. V mednarodnem pravu ni nikakršne podlage za pravico do samoodločbe “judovskega naroda” na račun naštetih temeljnih pravic Palestincev ali pravice do samoodločbe palestinskega naroda, kot mu jo priznava OZN, in za pravico, da Izrael kot okupacijska sila izvaja politiko preseljevanja prebivalstva zaradi kolonizacije in priključitve zasedenih palestinskih ozemelj. Skladno s tem nujno potrebna kritika izraelskega sistema rasne diskriminacije, segregacije in apartheida  ne predstavlja sovraštva do judov, kampanje civilne družbe ter resolucije OZN in EU pa ne uvajajo dvojnih meril, ne demonizirajo države Izrael in ne pomenijo grožnje njenemu obstoju, ko opozarjajo na odgovornost Izraela na podlagi univerzalnih standardov mednarodnega prava.

  1. V praksi sprejetje delovne različice definicije antisemitizma centra “EUMC” ali zveze IHRA lahko spodkoplje:
  • spoštovanje pravice do svobode izražanja;
  • spoštovanje mednarodnega prava, ki je povezan z Izraelom in palestinskimljudstvom;
  • boj proti antisemitizmu.

Evropske lokalne, regionalne in centralne vlade ter oblasti, parlamenti in javne institucije pravno zavezuje dolžnost, ki izhaja iz njihove domače zakonodaje, ustave, prava EU ter mednarodnega običajnega in pogodbenega prava, da:

  • Spoštujejo pravico do svobode izražanja v svoji državi;
  • Podpirajo mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic tudi v povezavi z Izraelom in Palestinci. To vključuje vsaj dolžnost, da ne priznavajo in ne podpirajo izraelskih politik in praks, ki kršijo pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe in/ali splošne prepovedi rasne diskriminacije ter prepoved trajne pridobitve palestinskega ozemlja.

Več kot 200 pravnih strokovnjakov je evropske vlade na tej podlagi pozvalo, da gibanje Bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) priznajo kot legitimno gibanje za človekove pravice Palestincev, ne glede na to ali sami podpirajo to gibanje ali ne. Dejstvo je, da so EU, vlade Nizozemske, Irske in Švedske ter španski parlament javno potrdili, da sicer ne podpirajo bojkota in sankcij proti Izraelu, kljub temu pa menijo, da je sodelovanje pri kampanji BDS zajamčena pravica državljanov v sklopu svobode izražanja.

Hkrati so pravni strokovnjaki (Dubuisson, 2005; Tomlinson, 2017) odločevalce opozorili na pomanjkljivosti delovne različice definicije antisemitizma centra “EUMC” in zveze IHRA, še posebej enačenje politične kritike države Izrael z antisemitizmom. Njihove analize in pravna mnenja opozarjajo na tveganje, da bi sprejetje ali uporaba teh definicij lahko spodkopala legitimno kritiko ter svobodo izražanja in demokratično razpravo o državi Izrael in njenih politikah.

Praktične izkušnje medtem kažejo, da se te “delovne različice definicije” uporabljajo skoraj izključno za omejevanje svobode izražanja evropskih posameznikov, skupin in organizacij, ki so kritične do Izraela in/ali delujejo za pravice Palestincev. V Nemčiji, na primer, politične stranke vlagajo predloge politik – temelječe na delovni različici definicije zveze IHRA in izgovoru boja proti antisemitizmu –, ki naj bi jih sprejele mestne oblasti in s katerimi bi nemškim mestom preprečili, da bi skupinam, organizacijam in dogodkom, ki podpirajo “antisemitsko gibanje BDS”, omogočila uporabo javnih prostorov in dodelila subvencije. Vse, ki spregovorijo proti izraelskim politikam, ki kršijo pravice Palestincev ali so kritični do izraelske definicije Izraela kot “države judovskih ljudi”, vključno z judovskimi državljani Nemčije in tistimi, ki so preživeli holokavst, lahko očrnijo ali jih označijo za antisemitske. Vlade, oblasti, politične stranke in univerze v Združenem kraljestvu, Franciji, Avstriji, Švici in na Danskem so delovno različico definicije zveze IHRA uporabile kot poskus diskreditacije, omejevanja ali kriminaliziranja legitimne kritike izraelskih politik in podpore pravicam Palestincev.

Sprejetje ali uporaba delovne različice definicije antisemitizma centra “EUMC” ali zveze IHRA prav tako spodkopava boj proti samemu antisemitizmu. Z zamegljevanjem tega, kar antisemitizem je, te izmišljene definicije spodbujajo lažne obtožbe in ustvarjajo tveganje, da dejanske prijave napadov, motiviranih z protijudovskimi čustvi, ne bodo obravnavane z vso resnostjo. Še več, z enačenjem Izraela z vsemi judi omejujejo priznanje raznolikosti med judovskimi skupnostmi in velikim številom judov, ki podpirajo prizadevanja za pravice Palestincev. Hkrati pa to spodbuja pojmovanje, da so vsi judje odgovorni za izraelsko zatiranje Palestincev. Nazadnje, enačenje politične kritike Izraela in antisemitizma v teh “delovnih različicah definicije” podpira pogovorno (in napačno) pojmovanje, da je nekritična podpora državi Izrael kazalnik zaveze boju proti antisemitizmu. Na ta način dejejo legitimnost in spodbujajo zavezništva s političnimi silami, ki izražajo podporo izraelskim politikam, uperjenim proti palestinskemu ljudstvu, hkrati pa zasledujejo rasistično in celo antisemitsko agendo. Primer tega je v ZDA naraščajoča javna strpnost in legitimnost rasizma belih supremacistov, ki so hkrati nepopustljivi podporniki države Izrael.

O tem in drugih povezanih temah v videu o BDS in boju proti antisemitizmu govori priznana politična filozofinja in aktivistka pri Judovskemu glasu za mir (Jewish Voice for Peace) Judih Butler.

  1. Delovna različica definicije antisemitizma centra “EUMC” in zveze IHRA je orodje izraelske politične agende, ki bo jo morali vsi zavrniti.

“Delovno različico definicije” so razvili v prvih letih novega tisočletja v kontekstu izraelske razprave o “véliki strategiji o odnosu do Evropske unije”, ki naj bi okrepila odnose EU–Izrael ter hkrati dovolila Izraelu ohraniti njegov nezakoniti podvig gradnje naselbin in onemogočila pritisk EU za sprejem rešitve dveh držav in spoštovanje pravic palestinskih državljanov. Sionistične judovske humanitarne organizacije, možganski trusti in lobisti iz Izraela in ZDA so sprejeli propagandno pobudo, katere namen je utišati kritike izraelskih politik tako, da jih označijo za “novi antisemitizem”. Trdili so, da se “novi antisemitizem” v evropski civilni družbi, EU in Združenih narodih pojavlja v obliki “dvojnih meril” ter “demonizacije in delegitimacije” države Izrael. Delovna različica definicije antisemitizma centra “EUMC” ali zveze IHRA je orodje te pobude.

Snovanje “delovne različice definicije” se je zaključilo leta 2004. Od takrat naprej jo za boj proti naraščajočemu gibanju BDS, ki ga vodi palestinska civilna družba, promovirajo izraelska vlada in med drugimi še posebej Ameriški judovski odbor (AJC), Center Simona Wiesenthala, Evropski judovski odbor ter nevladni organizaciji Monitor in UN Watch.

Medtem so poslušne vlade Romunije, Združenega kraljestva in Avstrije sprejele, kar zdaj imenujemo “delovna različica definicije antisemitizma zveze IHRA”, Evropski parlament pa je spodkopal temeljno stališče EU s tem, ko je sprejel resolucijo, ki poziva države članice, da sprejmejo in udejanjajo omenjeno definicijo, čeprav jo je kot neveljavno zavrnila sama Agencija EU za temeljne pravice (FRA).

Prizadevanja za uradno podporo “delovni različici definicije” vodijo posamezniki, ki so povezani z izraelskimi lobističnimi skupinami in hkrati delujejo kot “strokovnjaki za antisemitizem” v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zvezi IHRA in/ali Evropski uniji, kar vključuje Evropsko komisijo, Evropski parlament in bivši center EUMC. Ker ne OVSE in ne EU do sedaj nista bila pripravljena sprejeti te izmišljene definicije, so medvladno zvezo IHRA izbrali za telo, ki naj bi definiciji dal pridih uradnosti.

1 Evropska koordinacija odborov in združenj za Palestino (European Coordination of Committees and Associations for Palestine – ECCP) je mreža 42 evropskih odborov, organizacij, nevladnih organizacij, sindikatov in mednarodnih solidarnostnih gibanj iz 19 evropskih držav, ki se posvečajo boju palestinskega ljudstva za svobodo, pravičnost in enakost.

2 Svobodni govor o Izraelu (FreeSpeech on Israel) je britanska organizacija, ki jo vodijo judinje in judje. Ustanovljena je bila z namenom nasprotovati uporabi antisemitizma pri zatiranju legitimne kritike Izraela.